ZAKAJ VSAK DAN POZNEJE 

Ljudje se veliko krat sprašujejo , kaj je to "postravmatska stresna motnja" ali znana , kot PTSD (postravmatik stres disorder op.p. angleška okrajšava).

Kot magister sociologije specialist za vključevanje oseb s primankljaji ali presežki sem se s tem resno srečal še preden sem magistriral.

Imel sem nesrečo s smrtnim izidom ( v službi in delu , ki ga opravljam) , bilo je , kot da se to meni ne dogaja , ampak je to neki dogodek izven mene, izven dosega mojih čutil , izven vseh racionalno pojasnjivih občutij.

Sam dogodek sem doživel zelo burno in ko je popustil naval adrenalina sem občutil udarec samega dogodka in tako se je začelo.

Postalo je zelo telesno in psihično utrujajoče , ni bilo spanca , zapadal sem v depresivno- manična obdobja in moja psihosocialna slika se je popolnoma popačila .

Toda nekako sem začel sprejemati to dogajanje in napadi tesnobe in nočne more so postali nekako bolj obvljadljivi . Lahko bi rekel , da sem se naučil živeti s tem.

  Toda nekaj let po prvem dogodku sem  pri delu doživel še hujšo nesrečo in ponovno smrtno žrtev , toda tokrat je možak umrl vpričo mene ( počena mezoterna arterija zaradi močnega udarca ). Možak se je odpel in poletel skozi vetrobransko steklo avtomobila in ko je prišel iz koruzne njive je bil bos.

Kasneje sem pri študiju logistike izvedel , da to pomeni v 95% smrtno poškodbo.

  Če bi bil pilot bi na mojem letalu bil nov znakec. A tokrat sem naredil nekaj , kar je bila velika napaka, bolečino sem poskušal reševati z alkoholom in se zlomil do konca.

V roku nekaj mesecev sem doživel prvo "psihotično epizodo" in pristal na psihiatriji.

Tam sem spoznal popolno razčlovečenje in ponižanje , degradacijo v popolnosti povzročeno s strani "tako imenovanih strokovnjakov" psihiatrov in posebej psihologov.

    Psihologi so posebne vrste človeška bitja , ki svoje znanje o človeški psihi zlorabljajo na vse mogoče načine , ki se jih domisli njihov "bolani psihopatski um". Ne sovražim jih ali celo preziram , a vedno znova se sprašujem ali je bil RORSCHAH " bolnik ali strokovnjak" , kljub temu , da so psihologi , ki delajo po "Gestalth metodi" že zdavnaj ovrgli "metoda diagnosticiranja s pomočjo "pack" ( kdor pozna Rorschakovo metodo ve kako in zakaj).

   Uradna psihologija je obupala nad mano , a uradna psihologija ne , še vedno je "zvijačno napadala mojo bit , moj jaz , tako zavednega , kot nezavednega".

   Študij sociologije sem končal na Univerzi v Beogradu ( Srbija) in specializacijo prav tako.Splet Življenjskih okoliščin je nanesel, da je eden od otrok dobil diagnozo "Motnja avtističnega spektra " ( tako se je to imenovalo na začetku ), danes so to otroci ali odrasli , ki imajo diagnosticirano "Spektro-avtistično motnjo" , ki je motnja in pa tudi bolezen saj ima svojo kodo v "šifrantu bolezni in bolezenskih stanj" ( ima sicer pred označbo "F" , kar pomeni v večini "psihiatrično diagnozo oz. pod diagnozo).

Ščasoma sem prek študija , ki me je pripeljal do magisterskega naziva in specializacije imel v sebi pomoč in ponovno "inkluzivo" tako otrok ( posebej s SAM ) pa tudi odraslih s PTSD , ki imajo stično točko in to je "travmatski dogodek ali več le-teh".

   PTSD se kaže vedno popolnoma enako in socializacijski odmiki so zelo podobni oz. lahko govorimo o popolnoma identični klinični sliki.

Oboji so socializacijsko zavrti , saj so v nekem trenutku doživeli hudo travmo , ki pa ni bila ustrezno obravnavana oziroma je ob obravnavi bila pogosto še doživeta dodatna travma.

Anksioznost , ki spremlja vse to, panični napadi in "obrambno obnašanje" jemljejo pri otrokih s SAM , kot neko gesto razvajenosti , ki pa se zrcali tudi pri obravnavi oseb s PTSD.

 

Imel sem srečo , da sem imel mentorico , ki me je spremljala in sem se od nje veliko naučil , ki je razvila "celostno obravnavo tako otrok s SAM , kot oseb , ki imajo PTSD".

   Njena koračna metoda temelji na popolni diagnostični obravnavi telesa in psihe , toda ne v klasičnem smislu diagnosticiranja , temveč na holistično podprtim pristopom. 

   Danes se bom omejil na pristopu pri PTSD :

   1. Korak je pogovor in nič drugega , ni "hinavščine psihoanalizatorjev in kliničnih psihologov",je le pogovor.

    2. Korak je diagnostika telesa ( MR , CT , popolna analiza krvi , urina ,stolice in hormonskega stanja.

     3. Učenje osebe glede na diagnostiko , kako naj živi :

       - prehrana ( vključevanje ali izločitev določenih živil oz. nadomestitev )

       - komunikacija s samim seboj ( razbiranje znakov in odgovor nanje )

       - določitev farmako terapije oziroma v večini Homeopatsko zdravljenje in čiščenje telesa določenih toksinov s spremembo načina in pogostosti prehranjevanja .

      - redno spremljanje in sodelovanje , ter hkratno učenje s pomočjo strokovnjakov.

    4. Tehnike aktivnega ponovnega vključevanja v družbo s pomočjo sociologov , ki so opremljeni z znanji in tehnikami za "inkluzivo" ( socializacijsko vključevanje v družbo).

    Ta zadnji korak mora biti izpeljan s rahločutnostjo in dodelan , ali bolje pridobljen skoz učenje.

    VSAK DAN POSEBEJ je vodilo in prinaša veliko uspeha , ter ščasoma usposobi osebo s PTSD , da lahko pomaga tudi drugim s to motnjo , ter pomeni medsebojno motivacijo in odkrito komunikacijo o vsakodnevnem življenju s PTSD.

    Tudi sam se zadnjih nekaj let ( od poletja 2019 še posebej , saj sem začenjal na novo, po ločitvi) aktivno delam na poti "Vsak dan posebej" .

   Bil sem na popolnem dnu in zdaj se dvigujem , pobiram in na novo učim hoditi , komunicirati,etc.

Na tej poti mi pomaga študij logidtike. Uspešno končano šolanje v Avstriji , kjer sem dosegel akademski naslov in BMI-jeve certifikate.

Zdaj še v Sloveniji zaključim študij na trenutni stopnji in začnem z izobražovanjem za sodnega izvedenca. O tem v naslednjem zapisu/zapisih.

Ampak Vsak dan posebej.